Vsakič, ko odkrijemo varnostno težavo s potrdili, se pravila za potrdila ustrezno prilagodijo in zaostrijo. Vendar nova pravila ne veljajo retroaktivno, tj. veljajo samo za potrdila, ki so bila ustvarjena po tem, ko so nova pravila začela veljati. Starejša potrdila je treba še vedno sprejeti kot veljavna, tudi če so bila ustvarjena po starejših pravilih.
Čim dlje ostane staro potrdilo v obtoku, večja je verjetnost, da ga bo kdo s primernim znanjem in spretnostmi našel in izkoristil njegovo varnostno težavo. Zato ne želite imeti dolgih veljavnostnih dob, saj je treba potrdilo obnoviti, ga je treba vedno obnoviti v skladu s trenutno veljavnimi pravili in to se zgodi prej, čim krajša je njegova veljavnost. V preteklosti so bile veljavnostne dobe preveč dolge, kar je večkrat povzročilo težave, ko je bil RSA razbit s 768 biti ali ko je bila najdena metoda za ustvarjanje trkov SHA-1, kar pomeni, da bi se lahko podpisi, ki temeljijo na SHA-1, naenkrat ponaredili. Takrat je trajalo predolgo, da se nebi varno potrdilo več uporabljalo, kar je povzročilo različne izogljive napade.
Obnova se sicer nanaša samo na potrdilo prehoda. Uporabniških potrdil ni treba obnoviti, če zamenjate potrdilo na prehodu. Uporabniki ne potrebujejo nove konfiguracije. Dejansko uporabniki sploh ne opazijo takšne zamenjave. Na spletnih strežnikih se to danes običajno zgodi samodejno in še pogosteje, saj so spletna potrdila pogosto veljavna samo največ 90 dni.
